Recenzije

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.

PRONICLJIVI GOVORIJO S HUMORJEM

Dostojanstvena in plemenita natura slikarja in ilustratorja Radka Oketiča me spremlja skozi dve desetletji srečevanja z njim v Kulturno-umetniškem društvu Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD). Njegove razstave in obiski likovnih kolonij ter sodelovanje z njim kot ilustratorjem v knjigi o transplantacijski medicini so mi nudili priložnost za spoznavanje Radka kot umetnika, misleca in človeka. Postopoma sem v njem prepoznala kot čebula plastovito osebnost, ki v vsakem sloju preseneča z novo in novo razsežnostjo duha. Umetnik, ki je deloval tudi kot likovni terapevt psihiatričnih bolnikov, se s svojo srčnostjo in milino zlahka dotakne vsakogar. Njegova ljubezen do sočloveka, topla družinska navezanost, pripravljenost, da s sočlovekom deli vse svoje znanje in izkušnje, so vzorne lastnosti, ki navdušujejo. Je pravi humanist sodobnega časa.

Dostojanstvena in plemenita natura slikarja in ilustratorja Radka Oketiča me spremlja skozi dve desetletji srečevanja z njim v Kulturno-umetniškem društvu Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD). Njegove razstave in obiski likovnih kolonij ter sodelovanje z njim kot ilustratorjem v knjigi o transplantacijski medicini so mi nudili priložnost za spoznavanje Radka kot umetnika, misleca in človeka. Postopoma sem v njem prepoznala kot čebula plastovito osebnost, ki v vsakem sloju preseneča z novo in novo razsežnostjo duha. Umetnik, ki je deloval tudi kot likovni terapevt psihiatričnih bolnikov, se s svojo srčnostjo in milino zlahka dotakne vsakogar. Njegova ljubezen do sočloveka, topla družinska navezanost, pripravljenost, da s sočlovekom deli vse svoje znanje in izkušnje, so vzorne lastnosti, ki navdušujejo. Je pravi humanist sodobnega časa.

Dostojanstvena in plemenita natura slikarja in ilustratorja Radka Oketiča me spremlja skozi dve desetletji srečevanja z njim v Kulturno-umetniškem društvu Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD). Njegove razstave in obiski likovnih kolonij ter sodelovanje z njim kot ilustratorjem v knjigi o transplantacijski medicini so mi nudili priložnost za spoznavanje Radka kot umetnika, misleca in človeka. Postopoma sem v njem prepoznala kot čebula plastovito osebnost, ki v vsakem sloju preseneča z novo in novo razsežnostjo duha. Umetnik, ki je deloval tudi kot likovni terapevt psihiatričnih bolnikov, se s svojo srčnostjo in milino zlahka dotakne vsakogar. Njegova ljubezen do sočloveka, topla družinska navezanost, pripravljenost, da s sočlovekom deli vse svoje znanje in izkušnje, so vzorne lastnosti, ki navdušujejo. Je pravi humanist sodobnega časa.

Dostojanstvena in plemenita natura slikarja in ilustratorja Radka Oketiča me spremlja skozi dve desetletji srečevanja z njim v Kulturno-umetniškem društvu Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD). Njegove razstave in obiski likovnih kolonij ter sodelovanje z njim kot ilustratorjem v knjigi o transplantacijski medicini so mi nudili priložnost za spoznavanje Radka kot umetnika, misleca in človeka. Postopoma sem v njem prepoznala kot čebula plastovito osebnost, ki v vsakem sloju preseneča z novo in novo razsežnostjo duha. Umetnik, ki je deloval tudi kot likovni terapevt psihiatričnih bolnikov, se s svojo srčnostjo in milino zlahka dotakne vsakogar. Njegova ljubezen do sočloveka, topla družinska navezanost, pripravljenost, da s sočlovekom deli vse svoje znanje in izkušnje, so vzorne lastnosti, ki navdušujejo. Je pravi humanist sodobnega časa.

Anamarija Stibilj Šajn, univ. dipl. um. zg

Radko Oketič je v skupini enajstih slovenskih likovnih ustvarjalcev sodeloval na 155. mednarodni razstavi , ki jo že od leta 1861 organizira Nacionalno društvo za umetnost (SNBA). Razstava poteka v Salonu lepih umetnosti v prostorih Carrousel du Louvre v Parizu, otvoritveni dogodek pa je bil 8. 12. 2016.

Pariški Salon še vedno predstavlja eno najbolj prestižnih svetovnih razstav, ki ima dolgo tradicijo in utrjuje Pariz kot enega najpomembnejših centrov likovnega ustvarjanja. Na razstavi je sodelovalo 600 likovnih ustvarjalcev, ki so bili selektivno izbrani. Tako si je Radko Oketič »vstopnico« pridobil s kvaliteto svojih likovnih del ter z njihovo karakterno močno in razpoznavno ravnijo individualnega likovnega izražanja. Na razstavi, ki je na široko odprla likovna obzorja, zaradi izjemne moči intimnega ustvarjalnega karakterja ni potonil v globalno dogajanje.

Radko Oketič se je predstavil s sliko Kraški kamin. Slika predstavlja za kraško tradicionalno arhitekturo značilen kraški dimnik, ki pripoveduje zgodbe in svoje spomine. Z njo je svetu predstavil košček slovenske kulture, natančneje arhitekturne dediščine, pa tudi likovne umetnosti.

V mednarodni prostor je ponesel enega izmed svojih sprehodov po kraški pokrajini. Z njimi odkriva krajinsko resničnost, jo odeva v poetičnost ter jo idealistično povzdiguje vse do pravljičnosti ali pa ji dodaja metafizični pridih. Realnost prepleta z irealnostjo, predvsem pa z intimnim pomenljivim zrenjem na specifičen krajinski predel, na njegove danosti in na človekovo arhetipsko povezanost z njim, ki se kaže tudi skozi bivanjsko arhitekturo.

Avtorjev likovno-vizualizacijski pristop je ilustrativnega značaja in kljub odločitvi za tehniko akvarela, je risba pomemben konstruktivni element. Z njo ohranja vez z resničnostjo in uresničuje armaturo in statiko urbanih krajinskih izsekov. Risba je njegov premišljen in idejno domišljen likovni način ilustriranja in izpovedovanja. Z natančno, tekočo, ostro, jasno, metjejsko dovršeno črtno sledjo ustvarja konturo, preko katere se ne razliva barvna snovnost njegovih akvarelnih zapisov. Ti ostajajo v svoji izvedbi premišljeni, disciplinirani in dovršeni ter vodijo v ustvarjalni perfekcionizem.

Oblikovni dovršenosti se pridružuje prefinjen kolorit, izrazito reduktivne, a sugestivne in globlje pomenljive barvne palete. V bogatem naboru sivih nians, kot značilnega in prevladujočega kromatskega spektra, ter v občuteni tonski gradaciji, se skozi barvo manifestira in objektivizira kraški kamen, hkrati pa je vzpostavljena tudi pomirjujoča, duhovno uglašena atmosfera. Osvetlitve, ki sicer imajo jasen svetlobni vir, pa vnašajo v stvaritve magično dimenzijo.

Radko Oketič s premišljenimi in osmišljenimi ter uravnoteženimi slikovnimi kompozicijami na likovni način uresničuje dokumentarno vrednost svojega slikovitega bivanjskega ambienta. K njemu pa pristopa iz izrazito osebnega zornega kota pogleda, ga s svojimi subtilnimi zaznavanji, doživljanji in izražanji plemeniti z osebno izkušnjo in povzdigne na nivo žlahtnih, zgovornih in globlje osmišljenih likovnih vrednosti in pomenljive sporočilnosti. Tako je njegov Kraški kamin mnogo več kot emblem področja, kateremu pripada.

Polona Škodič

SLIKOVIT FIGURALNI SVET ILUSTRACIJE

Radko Oketič je eden najvidnejših kraških slikarjev, tenkočuten akvarelist, ilustrator, svojevrsten mojster risbe in karikature. S svojo ustvarjalnostjo je pomenljivo dopolnil sodobno slovensko umetnost in postal prepoznaven tudi v mednarodnem prostoru, kar potrjujejo tudi številne razstave, ugledne nagrade in priznanja. V obsežnem opusu, ki zaokrožuje več kot 35- letno likovno dejavnost, so se zvrstili mnogi, med seboj različni ciklusi del.

Je umetnik z bogatim notranjim svetom. V raznolikih vsebinah in tehnikah zaobjema mnogostransko izražanje in uveljavlja široko pripovedno področje. Krasu, kjer živi že dolga leta, je v slikani izpovedi vtisnil pomenljiv pečat. Je občutljiv kolorist s prefinjeno risbo in slogovno pestrostjo. Svežina koncepta in obilica novih idej ga vselej privede do zanimivih in aktualnih rešitev, kar nedvomno velja tudi za pričujočo zbirko različnih ilustracij iz zadnjega desetletja. Izbor akvarela kot slikarske tehnike najbrž ni naključen, saj avtor v mehkih, nežnih in prosojnih barvah zmore povzeti bistvo, ki nadgrajuje besedilo. S svojimi ilustracijami je namreč vrsto let opremljal različne knjižne izdaje, brošure, slikanice, zbirke ... Med drugimi jih najdemo v Povedkah s Kozjanskega, Pripovedih z Bovškega, Zverinicah iz Rezije, Izštevankah, ljudskih pripovedih in pesmih iz različnih slovenskih pokrajin, med pravljicami in otroškimi folklornimi pesmimi, pa tudi med pregovori, ob kratkih šaljivkah in zbadljivkah.

Že na prvi pogled lahko ugotovimo, da se je avtor z velikim veseljem in naklonjenostjo posvetil vsakemu motivu oziroma tematiki. Za vse ilustracije je značilen slikovit figuralni svet, kjer nastopajo živali, ljudje, predmeti, znani in neznani prostori in vrsta dogodkov iz našega življenjskega okolja;- pravzaprav vse, kar je vpeto v časovni lok od preteklosti do prihodnosti. V izvirnih in nadvse duhovitih domislicah sicer še ohranjena določeno mera realizma ali pravljičnosti, a se pod težo njegovih razmišljanj lahko spreminja v bolj ali manj karikirane, humorne in simbolno naglašene izpeljave. Pravzaprav se osredotoča na bistvo zgodbe, pesmi, oziroma tekstovnega sporočila, kjer vešče poveže figuralne elemente in poudarke v smiselno celoto. Bistvo, oziroma srž vsebine je igrivo–resna in zato na mah pritegne našo pozornost. Z lahkoto ostrine, metafore, pronicljive parodije, satire, skoraj groteske, ilustrira pravzaprav vse; - od slovenskega pripovedništva in ljudskega izročila do sodobnosti, ki je postala od teh dobrin odmaknjena, vse bolj izpraznjena in paradoksalna, saj izginjajo zadnje vrednote. Avtor nemalokrat likovno vsebino podkrepi še z izvirnimi besednimi pripombami. Je družbeno kritičen, saj zna poiskati duhovite in komične opomine tudi na račun neumnosti. Mar človeška komedija ne traja že tisočletja? Sprašuje nas, česa smo se naučili v svoji dolgi zgodovini in poskrbi, da se nasmejemo, a tudi zamislimo. V vsaki domislici in zgodbi prihaja na dan njegov duhovni intelekt in smisel za interpretacijo.

Radka Oketiča prepoznavamo kot izbrušenega snovalca iskrivih ilustracij, v katerih je izoblikoval sporočilno bogat prostor, ga začinil z njemu lastnim humorjem, ki govori sodobniku in prihodnjim rodovom. V svojih delih prepričljivo nagovarja mladež, preprostega človeka ali še tako zahtevnega poznavalca in gledalca. Zbirka ilustracij iz vseh vetrov je zdaj pod streho. Slovenski literarni dediščini je tudi to pot pridal svoj dragocen delež.

Dejan Mehmedovič

Karikatura je posebno področje likovne izpovednosti, ki na navidezno »lahkoten« način komentira, osvešča in hkrati zabava gledalca. Radko Oketič se že dolgo ukvarja s karikaturo. V Kopru predstavljamo njegova najnovejša dela nastala v zadnjih nekaj letih. Gre za originalne akvarelne podobe, ki so tematsko vezane na naš prostor, saj so večinoma nastale kot ilustracije za knjigo »Slovenske folklorne pripovedi, pregovori, zbadljivke in šaljivke«. Knjiga, ki jo je Oketič likovno opremil in vsebinsko nadgradil s svojo vizualno izpovednostjo je bila v samozaložbi izdana v lanskem letu.

Dela pred nami izkazujejo različen slikarski pristop in različno zajemanje vsebinskosti. Oketičev slogovni način pa je prepoznaven, čeprav se pri izvedbi poslužuje načinov, ki so v likovnem smislu precej neenotni. Vsebino določenih podob nastavlja skozi »kolorirane risbe«, kjer upodobitve bazirajo na črtnosti in stilizaciji figur katerih kreativna osnova je risba. Stilno avtorsko še bolj prepoznavna pa so dela, ki se opirajo na »slikarskost«. Tu Oketič na svojstven način razgrajuje realistično sliko in jo indikativno razvija v izpovedno ilustracijo. V obeh načinih, pa je tematika izpeljana s pomočjo figuralnih protagonistov (npr. moških Pavlih in ženskih »babnic«), ki jih karakterno in simbolično opredeljuje pozorno oblikovana in avtorsko profilirana likovna manira. Nedvomno je Oketič odličen akvarelist, ki obvlada in izkorišča vse možnosti, ki jih ta tehnika slikarju omogoča. Presežnost, ki jo v delu Radka Oketiča zaznamo pa sega v polje izraznosti. Tu je vseskozi v ospredju prepletanje racionalnega in emotivnega. Umetnikov idejni koncept podpira in razkriva spoznanje, ki se je skozi čas nabralo med ljudmi. Zaveda se tudi problemov sedanjosti. Njegovo sporočilo je razumsko premišljeno zastavljeno in se večinoma ne omejujejo v neposredno upodobljeni zgodbi, ampak »razpravlja« o izbrani tematiki precej širše. V etnološko »obarvani« likovni obravnavi pa svojo izpoved prestavi tudi skozi čustveni zorni kot. Na videz igriv, zbadljivo humorističen, ponekod sarkastičen in grotesken je Oketičev predstavni način izrazno prodoren. Vendar pomembno je, da ni Oketič nikoli cinik, ampak prej idealist in optimist. Humor nam v krutosti realnega, v slabosti človeškega odkriva zabavni del. Možnost, da v veselem, smešnem, prijetnem zaznavamo dejanskost, predstavlja veliko modrost življenja. V spoznanju, katarzi, nekonfliktu in sodelovanju je pot v pozitivno spreminjanje realnosti. Tu moramo Oketiču prisluhniti!